Zelo nerada pišem o politiki. Ne zato, ker me ne bi zanimala (čeprav je resnica, da me vedno manj), ampak zato, ker enostavno ne znam. Nikoli ne bom tako pronicljiva, kot nekateri, zato se tem temam raje izogibam.

Danes zjutraj, dva dneva po tem, ko so poslanci potrdili zvišanje proračunskih sredstev za stranke, sem Val 202 prižgala ravno v trenutku, ko je – za moje pojme genialni – Miha Šalehar (@toplovodar) govoril s poslušalci, ki  so odgovarjali na njegovo trditev/vprašanje: “Niso nam vzeli vsega, še kaj jim lahko damo. Političnim strankam! Kaj in komu in zakaj? na #8.15“. Pri sebi sem začela iskati kakšen duhovit odgovor. In ga našla. Ne vem, če je ravno zelo duhovit, bo pa vsekakor koristen. Za politične stranke, seveda. Odločila sem se, da bom na sedeže vseh parlamentarnih strank poslala po en izvod knjižice Vaje za krepitev spomina. Skupna vrednost moje “proračunske donacije” strankam je 49 € + poštnina.

Vemo namreč, da je v današnjem svetu vse več ljudi, ki jih v starosti za vrat (oz. možgane) zgrabi demenca. Kruta bolezen, ki je zaenkrat še ne znajo pozdraviti. Po dosedanjih raziskavah pa naj bi jo najlažje potisnili čim dlje stran v starost in oslabili njeno moč tako, da veliko treniramo svoje možgane. Vaje za krepitev spomina so tako odličen fitnes za možgane in ohranjanje spomina.

Zadnje čase je v slovenski politiki opaziti še veliko več izgub spomina, ponarejenih/prepisanih/kupljenih diplom in raznih drugih spričeval, kot včasih. Zato verjamem, da vsaka stranka med svojimi predstavniki lahko najde koga, ki bi mu Vaje za krepitev spomina prišle še kako prav. Druga opcija je, da vsak član ali vsaj vsak poslanec reši po eno stran in bodo tako imeli vsi nekaj od tega. Načinov za reševanje je več. Glede na to, da bodo stranke sedaj dobile več denarja, lahko naročijo tudi dodatne izvode knjižice. S tem bodo hkrati pripomogle k boljšemu proračunu Zavoda Zlata leta in poskrbele, da bo denar krožil.

Ne delam si utvar, da bo ta moja gesta karkoli spremenila. Če ljudje, ki vodijo našo državo, ne slišijo glasnih protestnikov in vsakemu, ki jim stopi na Ahilovo tetivo, za vrat poskušajo obesiti neko zaroto, najverjetneje niti slišali ne bodo za mojo ne-prašno pošto. A glede na to, da nekateri govorijo, da samo s kritiziranjem in protestiranjem “proti” ne bomo nič dosegli, naj bo to moj konstruktivni prispevek k izboljšanju naše politične situacije. Jaz sem “za” boljši spomin in delovanje možganov, kar bo pripomoglo k boljšim idejam in njihovi realizaciji v korist VSEH prebivalcev Slovenije.

Ob tem se bom navezala še na svojo diplomo o meni enem najbolj fascinantnih sodobnih umetnikov Ai Weiweiju, ki pravi, da je o stvareh treba govoriti naglas. Če bomo vsi glasni, nas bodo slišali in bodo nekaj morali narediti. Če bomo pa ves čas le tiho sedeli doma in sami pri sebi tarnali, kako nam je hudo, bodo z nami še naprej mirno manipulirali in nas, ovce, žejne vlekli čez vodo.

Še fotodokaz, da sem svojo akcijo res izpeljala do konca in ni ostalo le pri ideji in besedah. Pa hvala Šaleharju za idejo!

vaje za krepitev spomina strank