Mediji nas ves čas opozarjajo na praznično obdarovanje. Seveda, december je treba izkoristiti za prodajo in nakupe. Najbrž bi nam večina trgovcev brez oklevanja priznala, da si takrat pač skušajo popraviti promet.
Tudi sama sem službeno nekoliko vpletena v te praznično prodajne spodbude. Po eni strani si želim, da bi bila pri promoviranju nakupov lahko čim bolj humana, po drugi strani me preganja misel, kako spodbuditi ljudi, da bi mogoče zapravili kakšen evro več, medtem pa sem sama bolj pristašica daril, ki jih za nekoga narediš sam. Čeprav se mi zdi, da se tudi na tem področju že močno pretirava. Pretirava v smislu, da bi vsak nekaj rad naredil sam, potem pa bi to kar prodajal in od tega živel. Saj ne rečem, na trgu obstaja ogromno lepih, zanimivih in inovativnih stvari. A nekateri enostavno ne počnejo nič, česar ne bi mogel človek z malo domišljije in rokodelskih spretnosti narediti sam.
Ali se lahko v decembru izognemo vsemu temu darilnemu onesnaženju? Ali izpademo čudaki, če praznike praznujemo brez daril? Kaj pa v primeru, da smo starši? Ali morajo naše otroke res obdarovati vsi decembrski dobri možje in še kdo vmes? Ali nimamo že vsi polne riti vsega? Ali ne bi bilo bolje, da bi kakšno leto darila dajali tako, da sredstva, ki bi jih drugače zapravili za darila raje namenimo kakšni dobrodelni akciji?
Ne vem. Konkretnih odgovorov na vprašanja, ki se mi zadnje dni motajo po glavi, ne poznam. Še najboljša rešitev se mi zdi, da skuša vsak pri sebi najti najprimernejše odgovore. Da skušamo po svojih najboljših močeh pomagati pomoči potrebnim, svojim najdražjim pa izkazati pozornost na način, da bodo čutili, da bi bilo naše življenje brez njih resnično prazno. Prepričana sem, da nam zaradi tega ni treba zapraviti celega premoženja.
Podarimo svojim dragim raje kakšno (dodatno) uro svojega časa. Peljimo jih na prijeten sprehod ali na klepet ob čaju ali kuhancu.
Pa veseli december vsem!
Eh, Miklavž nosi sadje in sladkarije (in šibo), tadruga dva pa še to ne. Kevečjemu kaj doma narejenega. Pa kartice pošljeta. Tudi doma narejene. In to je to. 🙂
Pri nas pa otroci dobijo kaj bolj konkretnega. Ampak o uporabnosti daril se Miklavž skoraj vedno prej posvetuje s starši. 🙂 Taveliki dobijo pa kakšno mandarino. Drugih dobrih mož zaenkrat še ni tu okoli. Me pa prav zanima, kaj bo čez nekaj let, ko mladina malo odraste.