Vem, tale zapis je predolg za internet, ampak takšna je realnost. 🙂
V tokratnem dnevniškem zapisu sem se želela pohvaliti s tem, da sva z mojim Romanom v samo 8 urah pripravila vsebino in postavila spletno stran za letošnjo izdajo Božičnega bazarja v Mozirju. Potem pa sem z nekaj z njegove pomoči ((Roman me je naučil nekaj novih Photoshop trikov in mi pomagal še pri nekaterih malenkostih glede izgleda strani.)) v 16 urah pripravila še stran in vsebino (besedilo + obrazec za naročilo, foto material + bannerčke) za Rusko pravljično urico s Katarino.
Mogoče si bo kdo mislil: “Poglej jo, kako se šopiri in si domišlja,” sama pa si mislim: “Kdo me bo pa pohvalil, če se ne bom niti sama!” Predvsem zato, ker ugotavljam (zadnji mesec še posebej), da mi za lažje plačevanje položnic manjka predvsem to, da bi se znala prodati. Da bi znala prodati svoje znanje. Ko slišim, kakšni ljudje zasedajo določena delovna mesta, ne morem verjeti, da pri svoji formalni izobrazbi in vsem znanju, ki sem ga dobila preko dosedanjega dela in v okviru vseh mogočih neformalnih izobraževanj, seminarjev in delavnic, sama nimam službe oz. da se moram boriti s tem, da mesečno na kupček zbiram evrčke in odgovarjam na sporočila o zapadlih neplačanih obveznostih.
Kje je moj problem?
Obstaja veliko problemov. Pravih in tistih namišljenih, ki si jih naredimo sami, čeprav sploh niso problemi in nas le ustavljajo na poti, da bi se nam v življenju nekaj konkretno spremenilo na bolje …
Moji realni problemi so:
- da se ne znam prodati.
- Problem je v tem, da se ne znam samozavestno pohvaliti.
- Problem je v tem, da si mislim: “Saj pa ni nič posebnega, če znam to in ono.”
- Problem je v tem, da sem zaprta med svoje štiri stene in pišem dnevnik samostojne podjetnice, namesto, da bi šla ven in s pomočjo megafona vsem po vrsti, če je treba, govorila o svojih znanjih.
- Problem je tudi v tem, da so moja znanja pač takšna, da njihovo vrednost prepoznavajo predvsem večja podjetja, ki so za ta znanja tudi pripravljena odšteti nekaj denarja.
- Potem pa je tukaj še en problem, in sicer, da omenjena podjetja za zadeve, v katerih sem precej dobra tudi sama, največkrat zaupajo raznim agencijam. In kako naj se človek infiltrira v takšne agencije brez pravih poznanstev v pravem trenutku?
V glavnem, “pravih” problemov je veliko in treba jih bo rešiti. Kako točno, še ne vem. Začenjam s prodajanjem svojega znanja preko svoje strani. Vse, kar vidite na kandela.si je v 90 % moje delo, tehnično podporo pa v večini izvaja Roman. O, ja, zelo sem hvaležna, da imam njega in njegovo znanje s področja računalništva, predvsem kar se tiče postavljanja spletnih strani, optimizacije ipd.
Pa poglejmo, kakšna znanja se skrivajo v moji glavi?
Včasih se mi zdi, da znam ogromno stvari (na ogled vam dajem še aktualni življenjepis, če slučajno koga zanima), a za nobeno nisem specialist. Sprašujem se, ali je to dobro ali slabo … Zaenkrat še nisem našla odgovora na to vprašanje, vendar sem prepričana, da je bolj pomembno najti odgovor, s katerim znanjem bi rada služila svoj vsakdanji kruh. NAJBOLJ ME MIKA kombinacija vsebina + marketing + komunikacija + internet. To je tisto, kar bi si resnično želela početi za eksistenco sebe in svoje družine.
Mimogrede … če se dogovorimo, da mi ponudite službo, se takoj odrečem samostojnemu podjetju.
FORMALNA IZOBRAZBA … Jeziki so nekaj, kar me je veselilo že od malega, zato sem se verjetno tudi odločila za študij ruščine in sinologije. Jeziki so enostavno čudoviti.
- Ruščina? Rada jo poučujem, malo manj rada prevajam, Ruskih pravljičnih uric pa se neizmerno veselim – to bo res nekaj zame.
- Mandarinščina? Ja, imam diplomo in do nje sem prišla s trdim delom, ampak ne ponosno priznam, da me na Kitajskem z lahkoto prodate. 🙁
- Slovenščina? Sem ponosna udeleženka Začetnega usposabljanja za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. Šele, ko sem morala tujcem pomagati pri učenju slovenščine, sem ugotovila, kako lep, bogat in slovnično izredno zahteven jezik imamo.
NEFORMALNO PRIDOBLJENA ZNANJA … Zanima me nešteto stvari, še najbolj pa me privlačita vsebina (vsebinski marketing) in internet.
- Jeziki … tudi moja angleščina in nemščina sta na dobrem nivoju in vem, da bi se z njuno konstantno uporabo moje znanje še izboljšalo. Trenutno imam enostavno premalo časa, da bi redno obnavljala vse jezike, ki sem se jih učila.
- Internet in vsebina sta pri meni povezana že od 2006, ko sem postala del novinarsko-uredniške ekipe na www.siol.net. Tam sem se prvič srečala s pripravo vsebin za internet, z blogi in kasneje z družbenimi omrežji ipd. Preko bloganja, druženja z blogerji in nenehnih spletnih pogovorov z Romanom in ostalimi izdelovalci spletnih strani, sem spoznavala tudi načine za optimizacijo spletne strani z vidika vsebine.
- Med drugim sem se udeležila:
- izobraževanja o sistemu kakovosti > pridobila sem certifikat za notranjega presojevalca v nevladnih organizacijah,
- daljšega izobraževanja o krepitvi spomina, načinih pomnenja in hitrem branju (z Romanom in mojo sestro Urško smo pripravili tudi Vaje za krepitev spomina 2),
- seminarja o NLP (nevrolingvističnem programiranju),
- vikenda podjetnosti za učitelje, profesorje in vodstva šol in postala izodjetnica,
- med drugim sem opravila tudi tečaj krojenja in šivanja pri Anselmi, saj v prostem času z veseljem sešijem kakšen čisto nov kos oblačila ali recikliram stara oblačila.
- Mimogrede sem pomagala še pri organizacijah, promocijah in izvedbah raznih prireditev. Na zadnje: Trail Golte in Trail Krvavec, Božični bazar v Mozirju 2014 in 2015.
Smo si zapomnili? Najbolj me mika kombinacija vsebina + marketing + komunikacija + internet. To je tisto, kar bi si resnično želela početi za eksistenco sebe in svoje družine. Če se dogovorimo, da mi ponudite službo, se takoj odrečem samostojnemu podjetju. Resno!
Kaj bo eden mojih naslednjih korakov pri iskanju dela ali službe? Najbrž bo smiselno, če si čim prej naredim še profil na LinkedInu. Nekateri pravijo, da zadeva deluje tudi v Sloveniji. 😉
[…] sem se iskanja lotila tako, da sem najprej razmislila o tem, kaj znam in kaj bi rada počela. Zadnja leta počnem vse in nič, zato sem morala še toliko bolj razmisliti o tem, saj le tako […]