Pridejo obdobja v mojem življenju, ko se mi zdi, da me moja lastnost, da sem iskrena in poštena, večkrat udari po glavi. Če se ne prodajaš s superlativi in ne znaš bluziti o tem, kako fenomenalen si in podobno, te enostavno odpikajo. Se to dogaja tudi vam?
Pred dnevi sem oddala 14. prijavo za službo v zadnjih 4 mesecih. Prijavljam se res na razpise, za katere sem prepričana, da imam dovolj znanja in izkušenj in bi tudi delo lahko dobro opravila. Tokrat sem se prijavila na delovno mesto za digitalnega managerja. Razpis za delovno mesto je bilo objavljeno na eni od zaposlitvenih agencij. S prijavo sem se potrudila, spremno pismo sem prilagodila razpisu in v to vložila dobri 2 uri časa. Imela sem tudi “insajderske” informacije, da sem ustrezna kandidatka.
Pogovor z agencijo
Včeraj sem dobila prijazen klic iz agencije. Z mano je govorila njihova zaposlena, ki je tekom pogovora omenila, da prvič išče digitalnega managerja in me je iz nadaljnjega postopka izločila, ker še nikoli nisem vodila kampanje za digitalno oglaševanje. Čeprav sem ji povedala, da sem že delala oglase, da sem si ogledala celo online izobraževanje na to temo in vem, kako stvari funkcionirajo, samo do zdaj še nisem dobila priložnosti, da bi kampanjo vodila sama. Sem jo pa s pomočjo zunanje agencije. Pa ne samo tako, da sem napisala mejl: “Pozdravljeni, imamo 500 € za oglaševanje na Facebooku in AdWordsih, oglaševali bi ta dgodek in z oglaševanjem želimo dobiti 200 prijav na dogodek. Hvala. Sporočite, ko bo zadeva končana. Lp, Katarina”
Kakor koli … Pač nisem bila dovolj vztrajna in prepričljiva. S tem, ko sem bila poštena in sem namesto, da bi se lagala, khm, hvalila, koliko kampanj digitalnega oglaševanja sem že izvedla, zapravila možnost za službo. Kljub temu, da vse ostalo “štima” in imam še polno drugih znanj in poznam tehnologijo ter principe delovanja takšnih kampanj. Zadaj si cilj, določi pot, določi višino sredstev, ki jih lahko za to nameniš, spremljaj analitiko in prilagajaj pot tako, da bo čim bolj optimalna in da boš res prišel do cilja. Stvari v digitalnem svetu se konstantno spreminjajo. Spreminjajo se tehnologije, spreminjajo se trendi. V tem svetu NIKOLI ne moreš reči, da vse obvladaš, ker ne gre. Ok, dopuščam možnost, da se kje najde kakšen genij. Drugače pa je digital svet nenehnega učenja, odkrivanja novih platform, spremljanja sprememb uporabnikov. Eni, seveda, tega ne bodo nikoli razumeli in ona je očitno od mene želela slišati, da sem že delala kampanje, sama.
Verjamem. Težko je najti najboljšega kandidata, ki ima znanje in odnos.
Čez dan sem razmišljala tudi, da je po eni strani neodgovorno od podjetja, da za iskanje kadra najame neko zaposlitveno agencijo. Verjamem, težko je najti ustreznega kandidata, sploh če sam ne poznaš delovnega mesta in dejanskega stanja v podjetju. Ker, v razpisih so vsa podjetja super, oh in sploh. Ponujajo odlično, pozitivno naravnano delovno okolje in skupino strokovnjakov od katerih se boš veliko naučil. Pa še možnost za osebno rast ti ponujajo. Hvala. Super. Ampak, koliko je resnice v teh besedah? Papir oz. ekran prenese vse.
Halo. Katarina iz galaksije Žnj na drugi strani.
Takšne situacije v meni vedno zbudijo polno vprašanj, skrbi, jezo, žalost. Cel čustveni koktelj. Sem res tako nesposobna, če nisem naravnana k samohvali in pretiranemu leporečju? Sem edini idiot, ki se ne bo nikoli naučil tega in bom zato, kljub kopici znanja in izkušenj velikokrat ostal pred vrati? Mogoče pripadam čisto neki drugi galaksiji, pa na Zemlji še nisem našla sebi podobnih sodelavcev? Kakšna popotnica so moje oz. najine vrednote za najina sinova? Naj ju učim, da morata biti poštena in iskrena, ali naj ju spodbujam, da bosta zrasla v bleferja? Človeka, ki te v hipu prevzameta, potem ti pobereta denar in hvala lepa, nasvidenje, dobro sem te … Zdi se, da jima bo s takšnim odnosom lažje shajati v tem svetu …
Kljub temu, da se jezim na sebe, kako se že nisem naučila bolje blefirati, mi to prav nič ne pomaga. Na koncu vedno pridem do istega zaključka. Iskrenost in poštenje sta poleg dobrih odnosov z ljudmi in ljubezni do članov moje najožje družine na vrhu moje prioritetne liste. Sprejmem dejstvo, da bo zaradi tega težje in se spomnim na profesorico predmeta filozofija za nefilozofe Cvetke Toth, ki mi je na izpitu rekla, da mi zaradi mojih vrednot ne bo lahko …
Za take primere si preberem misel, ki mi jo je pred božičem 2017 v zahvalo za pomoč pri prevajanju navodil za zdravila iz ruščine, napisala gospa, ki me je prosila za pomoč …
Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol, se nasmehne in reče: “Že samo zaradi tega trenutka je bilo vredno ustvariti svet.” – Talmud
In si mislim: “Dobro. Še je upanje za take kot sem jaz …”
P.S.: Če bi kdo želel delati s Katarino in Romanom iz galaksije Žnj, naju najde tudi na Careforyourcontent.com.
Katarina,
Iskrenost je vrlina, ki jo težko razumemo – četudi jo vsi obešamo na velik zvon. V želji, da bi oseba, ki jo zaposlimo, prinesla, kar najhitrejši ROI enostavno pozabimo, da velikokrat zaposlimo “mačka v žaklju”, ker ljudje niso bili iskreni. Žal mi je, da se ti tokrat ni izšlo, trdno verjamem:
1. da bodo ljudje spoznali tvoje kvalitete
2. da tvoj čas še prihaja in da vse kar zdaj počneš, nabiraš energijo, zato da se boš lahko takrat kvalitetno odrinila.
J.
Jaka, ♥.
Verjamem, da je vsaka stvar za nekaj dobra, če jo le znamo sprejeti in se iz nje nekaj naučiti. Predvsem o samih sebi. Včasih pa pač pride kakšen dan, ko podvomiš vase. Sama poskušam to dati iz sebe s pisanjem in se pri tem trudim biti čim bolj objektivna. Nočem kar pljuvati … Vendar z javno objavo takšnih razmišljanj vseeno nikoli ne vem, če si nisem slučajno zaprla še kakšnih vrat. Na koncu sem vseeno mirna in vem, da z ljudmi, ki igrajo, tudi iskrenost, nočem imeti opravka.
Danes je nov, sončen dan. In kdo ve, mogoče se pa tudi mi še kje srečamo. 😉
Pozdrav in objem.
Katarina
Katarina, ali isces sluzbo (old-fashioned 9-17 s fiksno placo na datum), ali isces delo?
Hej, Grega.
Iščem nekaj, s čimer bom lahko mirno plačala položnice, ne opominov. Pa če se da, da je to povezano z mojim znanjem. 🙂
Debato pa lahko nadaljujeva tudi na privat, na primer na katarina@careforyourcontent.com.
Lep dan ti želim!
“Pred dnevi sem oddala 14. prijavo za službo v zadnjih 4 mesecih. Prijavljam se res na razpise, za katere sem prepričana, da imam dovolj znanja in izkušenj in bi tudi delo lahko dobro opravila.”
Ko sem pred tremi leti ostala brez zaposlitve, sem v malo več kot letu dni brezposelnosti poslala mislim da okoli 100 prijav. Pri tem sem delala po natanko takšnem principu, kot ga imaš ti – prijavljala sem se na razpise, za katere sem bila prepričana, da bi delo glede na znanje in izkušnje opravila odlično in da bi mi delovno okolje ustrezalo. V eni izmed prvih zavrnitev, ki sem jo prijela, je med drugim pisalo, da nimam ustreznih komeptenc za določeno delo … Moj komentar ob branju maila je bil: prav, ampak vi se sploh ne zavedate, kako kvaliteten kader spuščate iz rok …
Na razgovorih sem vedno povedala iskreno in po pravici, če so me vprašali glede določenih stvari. In pri vsem tem sem se zanašala na svoj občutek. Če se na razgovoru nisem počutila vredu, sem si rekla, da to pač ni okolje, kjer bi delala.
V organizacijo, kjer sem si želela zaposliti, sem med temi 100 prijavami poslala mislim da poslala več kot četrtino, se pravi več kot 20 (seveda na podobna delovna mesta, kjer sem izpolnjevala pogoje in imela po mojem mnenju v osnovi ustrezno znanje). Rezultat? Predzadnja prijava je bila uspešna :)))))) Zdaj sem tam zaposlena skoraj 2 leti in z mano so, sodeč po odzivih vodstva, zelo zadovoljni.
Tako da vztrajaj na svoji poti, ki jo vidiš in sledi svojim občutkom. Tako boš našla službo, ki ti bo pisana na kožo!
Draga, Klara,
najlepša hvala za tvojo izkušnjo. Vesela sem, da se dogajajo takšne zgodbe. Ne pravijo kar tako, da je potrpljenje božja mast.
V glavnem … Ne bom vrgla puške v koruzo, ampak bom z dvignjeno glavo maširala naprej, novim zmagam naproti. 🙂
Srečno in naj se ti tvoji 2 leti razvlečeta do penzije, če se bo kemija tam.
Vse dobro,
Katarina
[…] vseh poslanih prijavah na razpise, treniranju potrpežljivosti, ko sem se včasih že spraševala, kaj delam narobe, da ne najdem službe, me je našel razpis za […]